Če bi govorili v prispodobah, bi verjetno lahko rekli, da je hrana za lep nasmeh šala, smešen prizor, ljubezenski trenutek … Vendar se bomo tokrat posvetili resnični hrani. Spomladanski in poletni čas nas zagotovo najbolj spodbudita k uravnoteženi prehrani z več gibanja in zdravega načina življenja. Potrudimo se ohraniti te pozitivne navade, tudi ko bodo dnevi krajši in manj topli. Uravnotežena prehrana je pomembna tudi za lep nasmeh. V nadaljevanju preberite, kateri vitamini in minerali so po mnenju Ameriške akademije za splošno zobozdravstvo pomembni za zdravje zob in dlesni ter katera hrana na jedilniku za zdrav nasmeh ni preveč zaželena.

Vitamini in minerali

Kalcij
Večinski gradnik zob in kosti, torej tudi čeljusti, je kalcij. Njegovo pomanjkanje lahko vodi do tveganja za nastanek vnetja dlesni in zobne gnilobe. Nahaja se v mnogih živilih. Brokoli in kitajsko zelje sta bogati zakladnici kalcija. Najbolj znan vir kalcija je mleko, najdemo ga seveda tudi v mlečnih izdelkih. Vir kalcija so še stročnice, ostrige in fige.

Železo
Pomanjkanje železa lahko povzroči vnetja jezika, na sluznici pa lahko nastanejo ranice. Železo je v mnogih živilih – jetrih, rdečem mesu, otrobih žitaric, rdeči papriki, temni zelenjavi, lešnikih.

Vitamin B3 (niacin)
Pomanjkanje vitamina B3 lahko povzroči zadah in razjede v ustih. Nahaja se v piščančjem mesu in ribah.

Vitamin B12 in B2 (riboflavin)
Rane v ustih lahko nastanejo tudi ob pomanjkanju teh dveh vitaminov. Rdeče in piščančje meso, jetra, svinjina, ribe, pa tudi mleko in mlečni izdelki so dobri viri vitamina B12. Vitamin B2 pa najdemo v kvasu in jajcih, špinači in mandljih.

Vitamin C
Premalo tega vitamina lahko pripelje do krvavečih dlesni in izgube zob. Jagode, papaja, agrumi in surova rdeča paprika so odlični viri vitamina C, je pa tudi v ohrovtu, brokoliju, grahu in krompirju.

Vitamin D
Ta vitamin lahko nastaja v človeški koži iz holesterola, kadar kožo obsevajo sončni žarki. Človek, ki je izpostavljen soncu, za svoje potrebe pridela dovolj vitamina D. Sicer pa je njegov glavni vir mleko, nahaja se tudi v ribah, surovem maslu, jajčnem rumenjaku in jetrih. Pomemben je, ker telesu pomaga absorbirati kalcij. Ljudje, ki niso dovolj izpostavljeni soncu in ne uživajo dovolj hrane s tem vitaminom, tvegajo pomanjkanje vitamina D, kar lahko vodi do občutka pekočih ust, občutka grenkega okusa ali okusa po kovini. Lahko pride tudi do tega, da se trdnost zob zmanjša oziroma da se zobje zmehčajo, tako da postanejo dovzetnejši za zobno gnilobo in vnetje obzobnih tkiv.

Hrana za NELEPE nasmehe

Nekatera živila so voda na mlin težavam z zobmi. Lahko se jim odpovemo, lahko njihovo uživanje zmanjšamo, v vsakem primeru pa zelo pazimo na temeljito ustno higieno.

Ogljikovi hidrati
Gre za sestavljene sladkorje, ki jih bakterije v zobnih oblogah presnavljajo, pri čemer tvorijo kisline, ki razžirajo sklenino in povzročajo zobno gnilobo. Živila, bogata z ogljikovimi hidrati, kot so krompir, kruh, testenine, slano pecivo, so za zobe lahko škodljiva ravno toliko kot sladkarije.

Lepljiva in žvečljiva živila
Rozine, žitne ploščice, žele bomboni in med so živila, ki se zelo zalepijo na zobe. Slina, ki je sicer naš naravni ščit pred sladkorji, ne more oziroma zelo težko izpira sladkor z njih.

Žvečilni gumiji, bomboni in lizike

Te sladkarije so za zobe zelo škodljive, saj se sladkor, ki ga vsebujejo, razleze po zobeh, tako da naredi okrog njih nekakšen sladki plašč. Vedno ko je sladkor v ustih dalj časa, se poveča možnost za nastanek zobne gnilobe.

Gazirane pijače
Te pijače vsebujejo veliko sladkorja. Po nekaterih podatkih naj bi četrtlitrska steklenica brezalkoholne gazirane pijače vsebovala 10 kavnih žličk sladkorja. Gazirane pijače povzročajo tudi kislinsko erozijo zob, kar pomeni, da se sloj sklenine na zobeh trajno stanjša.

Sadni in zelenjavni sokovi
Tudi ti sokovi večinoma vsebujejo veliko sladkorja, kar lahko pripelje do poškodb sklenine in zobne gnilobe.

Temeljito čiščenje zob

Ob pozornosti na uravnoteženo prehrano je za lep nasmeh zelo pomembno temeljito čiščenje zob. S čiščenjem namreč odstranjujemo bakterije v zobnih oblogah, ki so glavni povzročitelj tako zobne gnilobe kot vnetja dlesni.

Zob si ni dobro čistiti takoj po jedi. Takrat je v ustih že kisli pH, z dodatnim drgnjenjem zob pa bi lahko povečali možnost obrabe sklenine. Raje splaknimo usta z vodo, s ščetkanjem pa počakajmo približno 15 minut.

Za boljše ustno zdravje naredimo veliko, če si zobe temeljito, torej ne na hitro in mimogrede, očistimo zjutraj in zvečer. Če bomo natančno in redno odstranjevali mehke zobne obloge oziroma bakterije, bomo zmanjšali možnost nastanka zobne gnilobe in vnetja dlesni. Uporabimo zobno ščetko z več tisoč finimi tankimi ščetinami, s katero bomo lahko učinkovito in brez prevelikega pritiskanja temeljito odstranili zobne obloge z zob in roba dlesni. Ne pozabimo na medzobne prostore. Uporabimo medzobno ščetko prave velikosti in/ali zobno nitko. O pravilni uporabi zobne in medzobne ščetke ter zobne nitke se posvetujmo s strokovnjakom. Vsak človek ima edinstveno ustno votlino, zato za njeno dobro vzdrževanje potrebuje pripomočke po svojih individualnih potrebah. Individualno učenje ustne higiene pod mentorstvom za to usposobljenega strokovnjaka je zato tudi edini pravi način, da se naučimo temeljite ustne higiene. Vsak, ki želi, lahko s primernim vzdrževanjem svoje zobe ohrani do konca svojega življenja. Na rednih preventivnih pregledih pri zobozdravniku (vsaj dvakrat letno) lahko ob posvetu z zobozdravnikom preverimo tudi, ali je naša veščina temeljitega čiščenja zob še vedno taka, kot mora biti.

Nataša Sinovec, koordinatorica akcije Zdrave dlesni