Zobozdravniki vsak dan ugotavljamo veliko razširjenost parodontalne bolezni ali vnetja obzobnih tkiv. Ker poznamo tveganja za resne zdravstvene zaplete, ki so jim izpostavljeni bolniki z napredovalo obliko vnetja obzobnih tkiv, se zavedamo, kako pomembno je obvladovanje parodontalne bolezni. Infarkt, možganska kap, pljučna obolenja, prezgodnji porod in prenizka teža novorojenca so samo nekateri resni zdravstveni zapleti, katerih tveganju so bolniki z napredovalo obliko parodontalne bolezni izpostavljeni mnogo bolj kot ljudje z zdravimi obzobnimi tkivi. Obvladovanje parodontalne bolezni je predvsem dobesedno v rokah pacientov, saj lahko sami, s temeljito ustno higieno in s pravimi pripomočki, napredovanje parodontalne bolezni zaustavijo. Res pa je, da potrebujejo veliko spodbude, strokovno vodstvo pri izboru pravih pripomočkov in učenju tehnik čiščenja ter stalen nadzor, da bi bila učinkovitost njihove vsakodnevne ustne higiene optimalna. Zato je za obvladovanje parodontalne bolezni zelo pomembna tudi individualna profilaksa.

Gingivitis in parodontitis

Gingivitis ali vnetje dlesni prepoznamo po spremenjeni barvi dlesni (s svetlo rožnate na rdečo), oteklih dlesnih, občutljivih za dotik, ki rade hitro zakrvavijo. Vsaka krvavitev iz dlesni je znak za nujno ukrepanje. Ukrepati je treba takoj, sicer bolezen lahko napreduje v globlja obzobna tkiva. Takrat govorimo o parodontitisu – prizadeti so pozobnica, koreninski cement in alveolna kost. Ko nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva, se tvorijo obzobni (parodontalni) žepi. Vnetje napreduje v tkiva, ki držijo zob v čeljusti, dokler tako ne propadejo, da se začnejo zobje majati, na koncu pa izpadejo.

Za parodontalno bolezen mnogokrat slišimo, da je tiha bolezen, saj njeno napredovanje največkrat poteka brez bolečin. Iz vsakega gingivitisa se ne razvije parodontitis, vendar pa se vsak parodontitis razvije iz gingivitisa.


Dlesni krvavijo – kaj storiti

Krvavitve iz dlesni so znak, da je dlesen vneta. Povzročitelji vnetja so bakterije v zobnih oblogah, ki se v skupkih lepijo na zobe in dlesni. Bakterije se na tistih mestih, od koder jih težje odstranimo, še bolj kopičijo in razmnožujejo, zobna obloga se debeli in zori – vedno več je bakterij, ki s svojimi strupi napadajo obzobna tkiva. Kritična mesta za razvoj vnetja dlesni so:

- medzobni prostori (tam se vnetje razvije najprej),
- rob dlesni oziroma žleb med dlesnimi in zobom ter
- predeli pod mostički in
- okrog implantatov (zobnih vsadkov).

Prvi ukrep ob krvavitvah dlesni je odstranjevanje povzročitelja. Z zobno ščetko, medzobno ščetko in/ali zobno nitko moramo temeljito odstraniti bakterijske obloge z zob. Največja napaka je, da pustimo krvaveče dlesni na miru in jih nekaj časa ne čistimo. Ukrepati moramo ravno nasprotno. Kadar dlesni zakrvavijo, moramo biti pri svoji ustni higieni še temeljitejši.

Temeljita ustna higiena

Popolnoma zmotno je prepričanje, da temeljita ustna higiena pomeni močno drgnjenje zob večkrat dnevno po več minut. Ali je naša ustna higiena temeljita, lahko preverimo tudi sami. Po zaključenem čiščenju zob uporabimo dvobarvni sistem za razkrivanje zobnih oblog (tabletke ali tekočino). Zobne obloge, ki so nam po čiščenju še ostale, se bodo obarvale rdeče ali modro, odvisno, koliko so stare. Če pa smo bili pri čiščenju temeljiti, ne bo na zobeh niti rdeče niti modro obarvanih mest.

Resnice in zmote o mehki zobni ščetki

Osnovni pripomoček za odstranjevanje bakterijskih oblog oziroma povzročiteljev vnetja dlesni je zobna ščetka. Z njo očistimo rob dlesni in tri od skupaj petih ploskev zob, zato je vloga zobne ščetke pri obvladovanju parodontalne bolezni precejšnja. Pri izboru zobne ščetke je najpomembnejše njeno bistvo, njen aktivni del – glava ščetke s ščetinami. Več ščetin ima ščetka, tanjše so – tanjše so ščetine, lažje sežejo v žleb med dlesnimi in zobom ter ga bolje očistijo. Če v žlebu ne bo bakterij, tudi vnetja ne bo. Pomembna je še oblika glave ščetke, ki mora omogočati enostavno čiščenje tudi za zadnjimi kočniki ter notranjih ploskev sekalcev (tudi pri ljudeh z ozkimi čeljustmi).

Trditev: Mehka ščetka zob ne očisti dobro. NI RES.
Pri ščetkanju s srednje trdo ali trdo ščetko imajo ljudje občutek, da so si temeljito zdrgnili zobe. To drži. Zobe so si zdrgnili, ne pa tudi očistili. Ščetine teh ščetk so predebele, da bi brez močnega pritiska lahko segle v žleb med dlesnimi in zobom ter odstranile bakterijske obloge, ki povzročajo vnetje dlesni. Če pa med ščetkanjem močno pritiskajo, tvegajo, da bodo odrinili dlesen od zoba in razgalili zobni vrat. Zobna korenina, ki pri tem pogleda izpod dlesni, je zelo občutljiva za dotik, zato bo močno pritiskanje s ščetko na tem mestu povzročalo bolečino. Posledica bo slabo očiščeno mesto, ki spet vodi do vnetja dlesni.

Trditev: Mehka ščetka je nežna do dlesni. RES JE.
Fina tanka vlakna ne poškodujejo dlesni. Poleg tega za penetriranje ščetin v žleb med dlesnimi in zobom zadostuje že nežen pritisk med ščetkanjem.

Trditev: Mehka zobna ščetka ima več tisoč ščetin. RES JE.
Mehkobo mehke zobne ščetke ustvarjajo tanke ščetine. Tanjše so ščetine, več jih mora biti, da zapolnijo luknjice v glavi ščetke, v katere so vpete. Odvisno od velikosti glave ščetke imajo mehke ščetke od nekaj več kot tisoč pa do več kot pet tisoč ščetin.

Trditev: Doba uporabnosti mehke zobne ščetke je krajša od dobe uporabnosti srednje trde ali trde ščetke. DRŽI IN NE DRŽI.
Doba uporabnosti zobne ščetke je odvisna od materiala, iz katerega so ščetine (najlon ali poliester), od tega, kako močan je pritisk med ščetkanjem, in od pogostosti uporabe. Zaradi svojih fizikalnih lastnosti so poliestrske ščetine trpežnejše od najlonskih. Zato je lahko doba uporabnosti mehke ščetke s poliestrskimi ščetinami ob enakem pritiskanju med ščetkanjem in ob enaki pogostosti uporabe daljša od dobe uporabnosti srednje trde ščetke z najlonskimi ščetinami.

Zobne ploskve, ki jih ščetka ne doseže

Za temeljito ustno higieno ne bo zadostovala samo uporaba zobne ščetke. Ploskev zob, ki se med seboj stikajo in tvorijo medzobne prostore, zobna ščetka ne doseže. Ta mesta je treba očistiti z medzobno ščetko, ki mora biti izbrana pravilno glede na velikost medzobnega prostora. Premajhna je neučinkovita, prevelika pa lahko poškoduje dlesni. Ob prvi uporabi medzobne ščetke je skoraj pravilo, da bodo na začetku uporabe krvavele dlesni. Vzrok za to so neodstranjene bakterijske obloge v medzobnem prostoru. Po nekaj dneh redne uporabe krvavitev ne bo več, saj bo povzročitelj vnetja odstranjen.

Tudi zobna nitka je odličen pripomoček za odstranjevanje zobnih oblog, predvsem med sekalci. Pri kočnikih konkavnih oblik pa ni učinkovita. Če želimo vzdrževati temeljito ustno higieno, je na takih mestih nujna medzobna ščetka. Proizvajalci tovrstnih pripomočkov so do danes že zelo napredovali, tako da znajo narediti zelo tanke medzobne ščetke, ki so alternativa zobni nitki in jih lahko vstavimo tudi v ozke medzobne prostore.

Zobna ščetka in individualna profilaksa

Tako kot smo si različni ljudje – vsak od nas je unikat –, tako so edinstvena tudi naša zobovja. Zato je za uspešno preprečevanje in obvladovanje parodontalne bolezni temeljna individualna profilaksa. Pacient mora najprej izvedeti, kako naj uporablja mehko zobno ščetko, kako naj uporablja medzobno ščetko in zobno nitko. Nato je treba strokovno preveriti, kako bo novo znanje uporabil v praksi, zato mora pokazati, kar se je naučil. Samo tako se strokovnjak lahko prepriča, da bo pacient svoje novo védenje uspešno uporabljal pri vsakodnevnem vzdrževanju ustne higiene, ki je eden bistvenih dejavnikov za uspešno zdravljenje in preprečevanje parodontalne bolezni.

Odgovornost pacienta je, da redno obiskuje zobozdravnika – vsaj dvakrat letno na preventivni pregled, če pa ima parodontalno bolezen v družini, mora k zobozdravniku še pogosteje. Samo tako bo obvladovanje parodontalne bolezni uspešno.

Michael Dvorak, dr. dent. med.