Vpliv parodontalne bolezni na sistemsko zdravje

Bolezni srca in ožilja

Kako sta parodontalna bolezen in srčno žilne bolezni povezana?

Nekatere bakterije in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju obzobnih tkiv so udeleženi pri nastanku ateroskleroze srčnih žil.

Bolniki, ki imajo napredovalo parodontalno bolezen, so zato izpostavljeni dvakrat večjemu tveganju za srčni infarkt kot ljudje brez vnetja obzobnih tkiv. Če k temu dodamo še druge dejavnike tveganja, potem se seveda verjetnost, da bo prišlo do tega zapleta, samo stopnjuje.


Prezgodnji porod in nižja porodna teža novorojenca

Parodontalna bolezen lahko povzroči prezgodnji porod in nižjo porodno težo novorojenčkov. Raziskave so pokazale, da je pri nosečnici z napredovalo parodontalno boleznijo sedemkrat večja verjetnost, da bo rodila prezgodaj in da bo imel novorojenček premajhno telesno težo. Kot pravi strokovna razlaga, gramnegativne anaerobne bakterije, endotoksini teh bakterij in vnetni mediatorji, ki se sproščajo ob vnetju, s krvjo nosečnice preidejo v plod, kar lahko sproži prezgodnji porod oziroma nižjo porodno težo novorojenčka.     Vpliv paradontalne bolezni na sistemsko zdravje

Pljučna obolenja

Večina pljučnic je posledica aspiracije patogenih mikroorganizmov, ki so normalno prisotni na površini sluznice ust ali žrela. Ker so zobne obloge rezervoar mikroorganizmov je zato pri bolnikih z vnetjem obzobnih tkiv nevarnost, da zaradi aspiriranja sline zbolijo za pljučnico, večja. Aspiriranje teh ustnih izločkov lahko pri ležečih bolnikih na intenzivnih oddelkih, bolnikih po kapi ali starejših nepokretnih ljudeh v domovih za ostarele povzroči vnetje pljuč. Pri aspiracijski pljučnici, ki jo povzročijo po gramunegativne anaerobne bakterije iz ustne votline in žrela, pa je smrtnost 30 odstotna in več.

Dejavniki, ki poslabšujejo stanje obzobnih tkiv:

Kajenje

Kajenje je eden glavnih rizičnih dejavnikov za razvoj parodontalne bolezni. Dokazano je, da imajo kadilci slabše stanje obzobnih tkiv. Prav tako kajenje zmanjšuje možnosti uspešnega zdravljenja vnetja obzobnih tkiv. Kajenje namreč zmanjšuje tako prekrvavitev dlesni kot obrambno sposobnost zaščitnih celic.

Sladkorna bolezen

Ljudje z sladkorno boleznijo so bolj dovzetni za nastanek vnetja, tudi vnetja obzobnih tkiv. Sladkorna bolezen povzroči hitrejše napredovanje parodontalne bolezni. Povečana količina sladkorja v krvi povzroči poškodbo krvnih žil in upočasni se celjenje rane. Prav tako sladkorni bolniki kažejo slabšo odpornost organizma, ker so prizadete obrambne celice. Zato imajo bolniki s slabo kontroliranim krvnim sladkorjem slabše stanje obzobnih tkiv. Dodatno pa parodontalna bolezen poveča možnosti komplikacij pri sladkornih bolnikih.

Stres

Raziskave so pokazale, da se ljudje pod stresom težje zoperstavijo okužbi zato se vnetje obzobnih tkiv lažje razvije. Hormonske spremembe

Zaradi teh sprememb je dlesen bolj občutljiva in dovzetna za vnetje. To opažamo med puberteto in pri ženskah med nosečnostjo. V tem času je potrebno še skrbneje odstranjevati mehke zobne obloge.

Podedovana nagnjenost

Nekateri ljudje so bolj dovzetni za nastanek napredovale oblike parodontalne bolezni kot ostali. Dokazano je, da zaradi genetskih posebnosti v odgovoru organizma na povzročitelja vnetja okrog 10 do 15 odstotkov ljudi razvije napredovalo obliko parodontalne bolezni, kljub majhni količini mehkih zobnih oblog.