Seznam resnih zdravstvenih zapletov pri ljudeh s parodontalno boleznijo, kot so povečano tveganje za infarkt, možgansko kap, sladkorno bolezen, oslabljen imunski sistem, prezgodnji porod in nizko porodno težo novorojenca, je vedno daljši.

Rezultati raziskave, ki je bila junija 2008 objavljena v strokovni reviji The Lancet Oncology, kažejo na povečano tveganje za razvoj raka pri bolnikih s parodontalno boleznijo.

Od vnetih dlesni do parodontalne bolezni

O parodontalni bolezni govorimo, če nezdravljeno vnetje dlesni napreduje v globlja obzobna tkiva. Zato je zares pomembno, da ob prvih znakih vnetja dlesni takoj ukrepamo. Vneta dlesen je nabrekla, otekla in občutljiva za dotik. Spremeni tudi barvo iz svetlo rožnate, ki je značilna za zdravo dlesen, v rdečo. Vneta dlesen rada že ob ščetkanju, dotiku ali ugrizu v trdo hrano zakrvavi.

Zato je krvaveča dlesen znak za alarm. Vnetje dlesni večinoma lahko odpravimo z izboljšano ustno higieno. Ker vnetje dlesni povzročajo bakterije v mehkih zobnih oblogah oziroma v zobnem plaku, jih moramo natančno in redno odstranjevati. Uporabimo mehko zobno ščetko z več tisoč ščetinami, s katero bomo lahko nežno, a učinkovito očistili rob dlesni. Zelo pomembno je tudi čiščenje medzobnih prostorov, saj se vnetje dlesni začne prav tam. Uporabimo medzobno ščetko prave velikosti in/ali zobno nitko.

Parodontalna bolezen in rak na trebušni slinavki

Na začetku leta 2007 so strokovnjaki s harvardske medicinske šole objavili rezultate dolgoletne raziskave, ki zelo nakazujejo možnost povezave med boleznimi obzobnih tkiv in rakom na trebušni slinavki. »Tveganje za razvoj raka na trebušni slinavki je pri moških s parodontalno boleznijo 64 odstotkov večje kot pri moških z zdravimi obzobnimi tkivi,« pravi Dominique S. Michaud, vodja raziskovalne skupine. Upoštevali so tudi podatek o tem, ali so preiskovani moški kadilci ali ne. »Moški s parodontalno boleznijo, ki nikdar niso kadili, so tveganju za razvoj raka na trebušni slinavki izpostavljeni dvakrat bolj kot moški z zdravimi obzobnimi tkivi,« še pove gospa Michaud. Ta podatek je pomagal prepričati raziskovalce o povezavi parodontalne bolezni in raka na trebušni slinavki.

Nove raziskave

Kot kažejo sveži rezultati raziskav, ne gre samo za povezavo med parodontalno boleznijo in povečanim tveganjem za razvoj raka na trebušni slinavki, temveč za raka na splošno. »Preiskovanci s parodontalno boleznijo so tveganju za razvoj raka izpostavljeni za 14 odstotkov bolj kot preiskovanci z zdravimi obzobnimi tkivi,« na podlagi rezultatov novih raziskav trdi gospa Michaud. Raziskovalci so našli povezavo med parodontalno boleznijo in tveganjem za vrsto rakavih obolenj. Med njimi navajajo 36-odstotno povečano tveganje za pljučnega raka, 49-odstotno za raka na ledvicah, 54-odstotno za raka na trebušni slinavki in 30-odstotno povečano tveganje za hematološke rake, vključno z Nehodgkinovim limfomom, levkemijo in multiplim mielomom.

Raziskovalna ekipa pod vodstvom Dominique S. Michaud pravi, da gre za prvo tako raziskavo, zato je treba njene rezultate interpretirati previdno. Vsekakor potrebuje raziskava še potrditev z rezultati drugih raziskav. Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali je parodontalna bolezen s tveganjem za razvoj raka povezana prek oslabljenega imunskega sistema ali na tveganje za razvoj raka vpliva neposredno.

Najboljša preventiva parodontalne bolezni je preprečevanje vnetja dlesni. To storimo z vsakodnevno temeljito in natančno ustno higieno. Z doslednim čiščenjem zob, roba dlesni, medzobnih prostorov, mest pod mostički in okrog zobnih vsadkov preprečujemo čezmerno razmnoževanje bakterij, ki so nevarne za obzobna tkiva. Dvakrat letno obiščimo zobozdravnika, ki bo pregledal naše zobe in obzobna tkiva. Če nas bo opozoril, da moramo bolj čistiti zobe, je pomembno tudi, da izvemo, s čim in kako naj to počnemo. Tudi če menimo, da vemo in znamo, je osvežitev znanja, ki nam jo najbolje zagotovi strokovnjak, vedno dobrodošla.